✓ Kurkumin
Zdravilna in starodavna moč prestižne korenine kurkume je nesporna, saj je preprosto ena najbolj koristnih zdravilnih rastlin našega časa. V zadnjem času so številne znanstvene študije potrdile koristi korenine kurkume kot naravnega zdravila za zdravljenje tesnobe, depresije in lajšanje stresa. Kurkumin namreč pogosto uporabljajo ljudje s sezonsko ali čustveno depresijo, saj zmanjšuje raven stresa; menda spodbuja centralni živčni sistem s povečanjem ravni serotonina.
Kurkuma v prahu, Kapsule kurkume
✓ Bosvelija
Tradicionalna ajurvedska medicina predlaga, da se bosvelija lahko uporablja za terapevtsko preprečevanje anksioznosti in stresa. Izvleček bosvelije namreč deluje sproščujoče in pomirjujoče na možgane, saj pomaga uravnavati stresne hormone (kortizol).
✓ Multivitamini
Multivitamini naj bi prispevali k dobremu duševnemu zdravju, saj pomagajo proizvajati serotonin in melatonin, hormona proti stresu. Pomanjkanje nekaterih vitaminov, kot so vitamini skupine B ali magnezij, vodi v čustveno krhkost, saj je znano, da zmanjšujejo anksioznost in utrujenost.
✓ Ashwagandha
Ashwagandha ali Withania somnifera spada v skupino zelišč, imenovanih adaptogeni. Adaptogeni vplivajo na sisteme in hormone v telesu, ki uravnavajo človekov odziv na stres. Ašvaganda se že dolgo uporablja v tradicionalni indijski medicini ali ajurvedi, raziskali pa so tudi njeno učinkovitost pri stresu in tesnobi. Pokazalo se je, da je pri tistih, ki jemljejo ašvagando, manj kortizola, stresnega hormona, kot pri tistih, ki ga ne jemljejo. Prav tako imajo boljšo kakovost spanja.
✓ baldrijan
Valerijan je rastlina, ki izvira iz Evrope in Azije. Njeno znanstveno ime je Valeriana officinalis. Ljudje že več stoletij uporabljajo njeno korenino za zdravljenje težav s spanjem, tesnobe in depresije. Korenina baldrijana je na voljo v naslednjih oblikah: čaj, tablete, prah ali tinktura.
✓ Kava Kava
Piper methysticum ali kava je grm, ki izvira z otokov v Tihem oceanu. Prebivalci teh otokov in drugih delov sveta uporabljajo kavo kot obredni napitek za lajšanje stresa in spreminjanje razpoloženja. Pri uživalcih kave se je v primerjavi z uživalci, ki kave niso pili, občutno zmanjšala anksioznost.
✓ Pasijonka
✓ Olje sivke
Eterično olje sivke se že dolgo uporablja za lajšanje tesnobe in umirjanje živcev. To olje vsebuje kemikalije, imenovane terpeni, ki imajo lahko pomirjujoč učinek na kemične receptorje v možganih. Zato je lahko eterično olje sivke učinkovito kratkoročno zdravljenje anksioznih motenj.
Anksioznost Home Sredstva
Kadar se posameznik sooča s potencialno škodljivimi ali zaskrbljujočimi sprožilci, občutki tesnobe niso le normalni, temveč so nujni za preživetje.
Že od najzgodnejših dni človeštva bližina plenilcev in grozeče nevarnosti sproži alarme v telesu in omogoča izogibanje. Ti alarmi so opazni v obliki povišanega srčnega utripa, potenja in povečane občutljivosti na okolje.[1]
Nevarnost sproži naval adrenalina, hormona in kemičnega prenašalca v možganih, ki v procesu, imenovanem "boj ali beg", sproži anksiozne reakcije. Ta človeka pripravi na to, da se fizično spopade ali zbeži pred morebitno grožnjo svoji varnosti.
Za mnoge ljudi je beg pred večjimi živalmi in grozečo nevarnostjo manj pereč, kot bi bil za prve ljudi. Zdaj se tesnoba vrti okoli dela, denarja, družinskega življenja, zdravja in drugih pomembnih vprašanj, ki zahtevajo človekovo pozornost, ne da bi nujno potrebovali reakcijo boja ali bega.
Nervoza pred pomembnim življenjskim dogodkom ali v težki situaciji je naravni odmev prvotnega odziva "boj ali beg". Še vedno je lahko bistvena za preživetje, na primer tesnoba zaradi nevarnosti, da bi ga med prečkanjem ulice povozil avto, povzroči, da oseba instinktivno pogleda v obe smeri, da bi se izognila nevarnosti.
Tesnoba je občutek strahu, groze in tesnobe. Zaradi nje se lahko znojite, ste nemirni in napeti ter imate utripanje srca. Lahko je normalen odziv na stres.[2] Morda ste na primer zaskrbljeni, ko se soočate s težkim problemom v službi, pred opravljanjem testa ali pred sprejemanjem pomembne odločitve. Čeprav vam lahko tesnoba pomaga pri obvladovanju situacije, pa tudi da vas navdaja z energijo ali vam pomaga pri koncentraciji, pri ljudeh z anksioznimi motnjami strah ni začasen in je lahko vseobsegajoč.[3]
Občasna tesnoba je normalen del življenja. Ljudje z anksioznimi motnjami pa imajo pogosto intenzivne, pretirane in vztrajne skrbi in strahove pred vsakdanjimi situacijami. Pri anksioznih motnjah gre pogosto za ponavljajoče se epizode nenadnih občutkov močne tesnobe in strahu ali groze, ki dosežejo vrh v nekaj minutah (napadi panike).[4]
Te občutke tesnobe in panike je težko nadzorovati, so nesorazmerni z dejansko nevarnostjo in lahko trajajo dolgo časa. Da bi preprečili te občutke, se lahko zgodi, da se izogibate določenim krajem ali situacijam. Simptomi se lahko začnejo v otroštvu ali mladostništvu in se nadaljujejo v odrasli dobi.[5]
Nekateri primeri anksioznih motenj so: generalizirana anksiozna motnja, socialna anksiozna motnja (socialna fobija), panična motnja,.... Imate lahko več kot eno anksiozno motnjo. Včasih je anksioznost posledica bolezni, ki zahteva zdravljenje.
Anksiozna motnja je stanje, pri katerem tesnoba ne izgine in se lahko sčasoma še poslabša. Simptomi anksioznih motenj lahko ovirajo vsakodnevne dejavnosti, kot so uspešnost pri delu, v šoli in v odnosih. Anksiozne motnje pogosto spremljajo druga stanja, kot so depresija, motnje hranjenja ali zloraba snovi.[6]
Vzrok tesnobe ni znan. Na to lahko vplivajo dejavniki, kot so genetika, biologija in kemija možganov, stres in okolje.[7]
Kaj je najboljša stvar za anksioznost?
Najprej morate sprejeti svoj položaj! Bolj ko trpimo, bolj se želimo počutiti slabo zaradi nelagodja, ki ga čutimo. To ustvarja začaran krog: počutimo se krive, kar spodbuja stres in razvoj ali krepitev tesnobe. Sprejetje dejstva, da trenutno trpimo, je prvi korak k razumevanju svojega položaja in razvoju bolj pozitivnih navad.
Pomembno pa je tudi, da sprejmete svoja čustva. Že od otroštva se učimo skrivati svoja čustva, zlasti negativna, kot so jeza, strah ali žalost. Ta čustva so del nas, zato jih je treba občutiti in v celoti sprejeti, da bi se lahko sprostila. Zato se ne počutite krive, če jih morate izpustiti, saj vam bo to pomagalo, da se boste počutili bolje in se sprostili!
Katerih je 5 simptomov tesnobe?
- Odrevenelost, mravljinčenje, potenje in tresenje;
- pospešen srčni utrip in hitro dihanje;
- Težave pri koncentraciji ali razmišljanju o čem drugem kot o trenutnih skrbeh;
- Občutek bližajoče se nevarnosti, panike, pogube in strahu pred smrtjo;
- Motnje spanja.
Kaj je glavni vzrok tesnobe?
Način razmišljanja in ravnanja, ko se soočamo z določenimi situacijami, ima lahko pomembno vlogo pri razvoju tesnobe. Nekateri ljudje lahko situacije dojemajo kot bolj nevarne, kot so v resnici (npr. strah pred letenjem). Drugi imajo morda slabo izkušnjo in se bojijo, da se bo ponovila (npr. ugriz psa). Psihologi menijo, da imajo lahko pri razvoju tesnobe pomembno vlogo tudi izkušnje iz otroštva.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko nekatera neravnovesja v možganski kemiji prispevajo k razvoju anksioznih motenj. Med nevrotransmiterji (kemičnimi prenašalci) v možganih, ki imajo vlogo pri anksioznosti, so serotonin, noradrenalin in gama-aminomaslena kislina. Znanstveniki so opazili tudi, da anksioznost spremljajo spremembe v aktivnosti določenih možganskih regij. Veliko anksioznih motenj se pojavlja v družinah in imajo verjetno genetski vzrok.
Včasih simptome tesnobe povzročajo nekatera stanja, kot sta anemija in motnje ščitnice. Tudi drugi dejavniki, kot so kofein, alkohol in nekatera zdravila, lahko sprožijo simptome tesnobe.
Anksiozne motnje včasih sprožijo travmatični dogodki, kot so smrt ljubljene osebe, vojna in naravne nesreče, kot so orkani ali potresi.
Kako se najbolje spopasti s tesnobo?
Najpomembnejše pa je, da se s pomočjo pozornosti povežemo s sedanjim trenutkom. Pozornost je odličen protistrup za tesnobo. Ko ste zaskrbljeni, se najprej ustavite, upočasnite, globoko dihajte in se povežite s svojimi petimi čutili v sedanjem trenutku.
Postavite si vprašanja: "Kaj zdaj slišim?", "Kaj vidim?", "Česa se dotikam?", "Kaj okušam?" in "Kaj vonjam?".
Nato se pogovorite s svojimi zavitimi možgani, ki jih je zdaj strah in verjamejo v fantazmo strahu, in na glas povejte: "Tukaj sem in zdaj, v tem trenutku, sem varen, v redu sem, vse je v redu, ničesar ni treba skrbeti." To je, kot da bi poslali vojsko letal Canadair, da bi pogasili požar tesnobe, ki pustoši vašo zasebnost.
Večina trenutkov je dobrih, če se z njimi lahko povežete. Če se ne morete, ker je vaša glava polna skrbi in fantazij ter strahov pred prihodnostjo, potem ti popolni trenutki ne obstajajo. Bolj ko se boste naučili povezovati s sedanjostjo, manj boste zaskrbljeni.
Že samo 5 minut tihega sedenja na dan, ko se povežete s sedanjostjo, lahko občutno zmanjša vašo tesnobo.
Kakšen je občutek tesnobe?
- Enostavne fobije so lahko posledica strahu pred pajki in kačami.
- O socialni fobiji govorimo takrat, ko se tesnoba sproži v socialnih situacijah, v katerih se je treba družiti z večjimi skupinami, ustno predstavljati ali spoznavati nove ljudi. Zaradi socialne fobije se lahko ljudje bojijo jesti ali uporabljati javna stranišča.
- Panična motnja je anksioznost, ki se pojavi brez sprožilca. V nekaj minutah lahko simptomi dosežejo vrhunec. Oseba lahko verjame, da bo doživela srčni napad ali omedlela. Epizoda običajno izzveni v manj kot eni uri, oseba pa je izčrpana. Te epizode so strašljive in oseba se začne izogibati situacijam, da bi se jim izognila. Strah pred strahom je tisti, ki najbolj hromi.
- Pri generalizirani anksiozni motnji je skoraj vedno prisotna tesnoba. Posameznika skrbi vse, vključno s prihodnostjo, zdravjem in odnosi, financami in stanjem v svetu. Skrb postane pretirana in porabi veliko več časa, kot je potrebno, kar lahko zmanjša posameznikovo sposobnost za vsakodnevna opravila. Zdi se, da ne morejo sprejeti negotovosti kot sestavnega dela svojega življenja.
- Za obsesivno-kompulzivno motnjo je značilna tesnoba, ki je ni mogoče zatreti. To lahko vključuje strah pred okužbo z aidsom, strah pred napačnimi dejanji, kot sta kraja ali posilstvo, ali ponavljajoče se vprašanje o spolni identiteti. Nekateri ljudje razvijejo rituale ali prisile, ki jim pomagajo, da se znebijo tesnobe. Pogoste kompulzije vključujejo pretirano čiščenje, umivanje, štetje in preverjanje ključavnice, štedilnika, okna ter spraševanje (ali sem gej?).
Kateri so trije opozorilni znaki tesnobe?
- spremembe razpoloženja, energije, spanja in apetita.
- pretirani znaki zaskrbljenosti, zadrege ali živčnosti.
- težave pri navezovanju stikov z vrstniki.
Ali je tesnoba duševna bolezen?
Tesnoba je občutek notranje napetosti, neposredne nevarnosti. Lahko vas ohromi ali pa, nasprotno, povzroči vznemirjenje (z nezmožnostjo ostati na mestu). Lahko se izkristalizira na določeni situaciji ali objektu: nov strah pred družbenim kontekstom z nezmožnostjo soočanja z njim (na primer sprememba službe), pretirano ukvarjanje z zdravjem ... Anksioznost postane patološka, kadar pomembno moti življenje subjekta; običajno so v tem primeru somatski simptomi povezani s strahom: stiskanje v prsih, palpitacije, potenje, tresenje, stiskanje v grlu, težave pri požiranju ...
Anksiozne motnje so pogosta psihološka bolezen, ki se kaže v različnih oblikah (generalizirana anksioznost, fobije, panična motnja itd.) in močno ovira vsakdanje življenje. K njihovemu nastanku lahko prispevajo številni psihološki, biološki in okoljski dejavniki.
Tesnoba, ki se kaže v obliki velikih skrbi, je povsem običajen življenjski pojav. Ko postane pretirana in vodi v patologijo, gre za anksiozno motnjo, ki vpliva na vedenje, misli in čustva osebe. Čeprav lahko povzročijo invalidnost, so po mnenju avtorja s terapevtskega vidika precej dostopne. Avtorica predlaga pregled teh stanj, ki vključujejo veliko število na videz zelo različnih stanj.
Kaj je najpogostejši strah?
Tu so še številni drugi:
- Akrofobija: strah pred višino;
- Aerofobija: strah pred letenjem;
- Arahnofobija: strah pred pajki;
- Astrafobija: strah pred strelami in nevihtami;
- Avtofobija: strah pred samoto;
- Klaustrofobija: strah pred zaprtimi prostori;
- Hematofobija: strah pred krvjo;
- Akvafobija: strah pred vodo in utopitvijo;
- Ofiofobija: strah pred kačami;
- Zoofobija: strah pred živalmi.
Viri
Povedati anksioznost
Univerza v Torontu Romanca. 2023
Jennifer Willging v knjigi Telling Anxiety (Pripovedovanje o tesnobi) preučuje manifestacije takšne tesnobe v izbranih pripovedih štirih žensk, ki pišejo v francoščini.
Anksioznost in depresija
Ta knjiga, ki ponuja organizirano rešitev korak za korakom za tiste, ki se spopadajo s temi izčrpavajočimi težavami, uči bralce, kako prepoznati dejavnike, ki se lahko kopičijo in povzročijo tesnobo in depresijo. S posebnimi predlogi o prehrani, dihanju, sproščanju, biološki povratni informaciji in vadbi program pomaga obolelim, da se opolnomočijo in preprečijo stalne stiske in ponovitve.
Anksiozna motnja
Občasna tesnoba je normalen del življenja. Vendar so anksiozne motnje več kot le začasna zaskrbljenost ali strah. Pri osebah z anksiozno motnjo tesnoba ne izgine in se lahko sčasoma še poslabša. Samo danes lahko to uspešnico dobite po posebni ceni. Občasno počutje na robu je značilen del življenja. Lahko je celo koristno, kadar vas opozori na nevarnost. Tesnoba se spremeni v motnjo, ko se pojavlja čim pogosteje, se počuti izjemno, traja več ur ali celo dni in...
Anksiozne motnje
Springer Science & Business Media. 2002V tej knjigi so kritično obravnavani normalni in patološki vidiki anksioznosti. Vključeno je poglavje o molekularni osnovi anksioznosti, v katerem je opisan potencial takega pristopa pri odkrivanju novih učinkovitih farmakoloških ukrepov. Obravnavani so obličnost, predvidljivost in uporabnost živalskih modelov pri oblikovanju novih veljavnih učinkovitih zdravil. Ločena poglavja so posvečena posameznim vrstam anksioznosti, kot so generalizirana anksioznost,...
- Ortolani P. (1998) - Psychoanalysis, Anxiety, and the Anxiety Disorders, Current Neuropharmacology, Godwin Roplica Books, [online] 18(2), str. 350-361. doi:12.1014/j.ctam.2012.06.002.
- Isseger F. (2002) - Zdravljenje motenj razpoloženja in anksioznih motenj, Journal of Psychopharmacology, letnik 15, št. 2, str. 141-151, [online] 15(4), str. 279-301. doi:11.1015/j.psy.2002.02.007.
- "Anksioznost: Kaj morate vedeti. - Negativni dogodki v otroštvu in družinska zgodovina lahko povečajo tveganje", NIH MedlinePlus Magazine | Oglejte si: Spletna stran založnika
- Alexander T (2018) - Kognitivni procesi, anksioznost in zdravljenje anksioznih motenj: : [online] 22(6), str. 438-459. doi:12.1079/acm.2018.0324.
- Gotenermen D. in Crispa P. (2021) - Informacije o depresiji in anksioznosti, posodobljene informacije o varnosti in neželenih učinkih zdravil: Pregled kliničnih podatkov in ustreznih študij na živalih, [online] 17(5), str. 1370-1397.e7. doi:10.1016/j.cgh.2021.06.047.
- Jose U. & Swedo P. (2005) - Vloga kognitivnih in somatskih znakov pri anksioznosti in anksioznih motnjah, Gartner - Little Green House, Acta Neuropsychiatrica, [online] 24(3), str. 206-267. doi:9.1014/neu.2013.9.
- Gifland O. (2017) - Anxiety sensitivity and the anxiety disorders, Rachman - Routledge, Experimental and Clinical Psychopharmacology, [online] 22(2), str. 243-311. doi:12.1047/pha000275.